Novice


Arhiv: Število umrlih motoristov v prometnih nesrečah - razlog za dodatno pozornost tekom usposabljanja

Obveščamo vas, da lahko dostopate do podatkov raziskave Dejavniki varnosti cestnega prometa v Sloveniji, katero je opravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani preko spletne strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.

Iz podatkov za voznike motornih koles, ki zajemajo obdobje od leta 2001 do 2009 je bilo ugotovljeno, da je število umrlih motoristov v prometnih nesrečah od leta 2001 do 2007 nihalo. Od leta 2007 (39 mrtvih motoristov) pa se število zmanjšuje. V letu 2008 je umrlo 38 motoristov, leta 2009 pa 28 voznikov motornih koles. V letu 2010 je do 16. 12. 2010 umrlo 17 voznikom motornih koles.

Ugotovljeno je, da ostajajo glavni vzroki za prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih so bili povzročitelji motoristi:

  •  neprilagojena hitrost (75%),
  • nepravilna stran in smer vožnje (7,6%),
  • nepravilno prehitevanje (6,9%) in
  • neupoštevanje pravil o prednosti (5,6%).

Pri prometnih nesrečah, v katerih so se smrtno ponesrečili motoristi so glavni vzroki:

  • neupoštevanje pravil o prednosti (58%),
  • nepravilna stran in smer vožnje (14%),
  • nepravilni premik z vozilom (12%),
  • nepravilno prehitevanje (8%) in
  • neprilagojena hitrost 6%).

Največ voznikov motornih koles se je smrtno ponesrečilo na regionalnih cestah (I., II. in II. reda), skupaj kar 44,4%. Sledijo glavne ceste(I. in II reda) 22,5% in ceste v naseljih z uličnim sistemom 18%. Najmanj motoristov se je smrtno ponesrečilo na turističnih cestah (0,6%), na hitrih cestah (0,6%) in avtocestah (2,8%). Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se zgodi v poletnih mesecih (avgust 20,2%, julij 16,9% in junij14,6%), kar je skupaj več kot polovico. Skoraj polovico prometnih nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo med vikendi (sobota 24,7%, nedelja 20,8%). Časovno je bilo največ prometnih nesreč v popoldanskih urah, med 12-21 uro (83%).

Kljub temu, da se stanje izboljšuje, lahko tudi avtošole prispevajo k še večji varnosti tako, da tekom poučevanja večjo pozornost namenijo predvsem razlagi tistih dejavnikov tveganja, ki najpogosteje privedejo do nastanka nesreč in tako:

  • kandidate, ki se usposabljajo za vožnjo enoslednih motornih vozil dobro podučijo o nevarnostih, ki jih morajo predvidevati in primernem načinu reagiranja, da se bodo nevarnim situacijam izognili oziroma jih preprečili in preživeli;
  • kandidate, ki se usposabljajo za vožnjo motornih vozil ostalih kategorij opozorijo, da so poleg njih na cesti tudi vozniki enoslednih motornih vozil, zaradi katerih je vredno 3X pogledati in ne spregledati.

Naredimo nekaj več in ohranimo dragocenost življenja.

Fotogalerija