V času od 15. do 28. februarja 2011 bo na območju celotne Slovenije potekala preventivna akcija za večjo prometno varnost na železniških prehodih
Javna agencija RS za varnost prometa želi s programom aktivnosti za povečanje varnosti na prehodih ceste preko železniške proge v sodelovanju z različnimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami vplivati na večjo varnost udeležencev na teh prehodih. Namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa ter posredno zmanjšati število prometnih nesreč in njihove posledice na prehodih ceste preko železniške proge.
V času akcije priporočajo avtošolam, da učitelji vožnje med usposabljanjem, kandidate vodijo na zavarovan ali nezavarovan nivojski prehod ceste čez železniško progo in posebej opozarjajo na varnost pri prehodu čez železniško progo s poudarkom na upoštevanju prometnih pravil, primernem opazovanju in predvidevanju.
Na železniškem omrežju Slovenskih železnic je bilo v letu 2010, 913 nivojskih prehodov, od tega je bilo 577 zavarovanih z Andrejevim križem.
Na nivojskih prehodih ceste čez železniške tire se dogajajo prometne nesreče z najhujšimi posledicami, kar je najbolj boleče s človeškega vidika. Poleg smrtnih žrtev in hudih poškodb pa pride tudi do materialne škode, širših posledic vseh udeležencev v železniškem prometu in tudi velike posredne poslovne škode. Pomembno je poudariti, da je temeljni razlog za tovrstne nesreče nepazljivost in v nekaterih primerih celo objestnost udeležencev v cestnem prometu.
Varnost na nivojskih prehodih brez zapornic je mogoče zagotoviti z upoštevanjem cestno prometnih predpisov, ki veljajo na cestnem prehodu čez železniško progo – znak za nevarnost, znaki za približevanje in cestni svetlobni znak. Posledica neupoštevanja cestno prometnih predpisov in znakov so smrtne žrtve in poškodbe. Zakon določa, da ima na križanjih ceste in železnice vlak vedno prednost. Vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu se morajo pred Andrejevim križemin prepričati, ali lahko varno nadaljujejo pot. Poleg tega pa bi se vozniki morali zavedati, da je prečkanje proge lahko še nevarnejše. Avto se namreč lahko pri hitrosti 100 kilometrov na uro ustavi po približno 40 metrih. Pri tem se je treba zavedati tudi dejstva, da je zavorna pot vlaka dolga. V cestnem križišču se lahko izsiljevanje prednosti konča brez hujših posledic, na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pa se vlak, ki trči v vozilo, velikokrat ustavi šele po več sto metrih. Večina nesreč na prehodih se zgodi na lokalnih cestah, kjer se čez prehode vozijo stanovalci bližnjih naselij. Takšni vozniki so pri vsakodnevnih oziroma rednih prehodih čez progo manj pozorni in zbrani. Zanašajo se na to, da vedo, kdaj pride vlak, ali pa da vedo, v kolikšnem času po spustu zapornice bo pripeljal vlak. Takšno razmišljanje pa je zelo tvegano.
Pred prehodom se mora udeleženec cestnega prometa ustaviti:
Nezavarovani nivojski prehodi ceste čez železniško progo so označeni z Andrejevim križem, ki ima enako vlogo kot znak STOP na cesti. Voznik mora pred prehodom ustaviti vozilo in se prepričati, da lahko varno prečka železniško progo. Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, poleg tega se mu izrečejo tudi 3 kazenske točke. Z globo 120 eurov pa se kaznuje za ta prekršek drug udeleženec cestnega prometa.