V času od 15. do 28. februarja 2011 bo na območju celotne Slovenije potekala preventivna akcija za večjo prometno varnost na železniških prehodih

Javna agencija RS za varnost prometa želi s programom aktivnosti za povečanje varnosti na prehodih ceste preko železniške proge v sodelovanju z različnimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami vplivati na večjo varnost udeležencev na teh prehodih. Namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa ter posredno zmanjšati število prometnih nesreč in njihove posledice na prehodih ceste preko železniške proge.

V  času  akcije priporočajo avtošolam, da učitelji vožnje med usposabljanjem, kandidate vodijo na zavarovan ali nezavarovan nivojski prehod ceste čez železniško progo in posebej opozarjajo na varnost pri prehodu čez železniško progo s poudarkom na upoštevanju prometnih pravil, primernem opazovanju in predvidevanju.

Na železniškem omrežju Slovenskih železnic je bilo v letu 2010, 913 nivojskih prehodov, od tega je bilo 577 zavarovanih z Andrejevim križem.

Na nivojskih prehodih ceste čez železniške tire se dogajajo prometne nesreče z najhujšimi posledicami, kar je najbolj boleče s človeškega vidika. Poleg smrtnih žrtev in hudih poškodb pa pride tudi do materialne škode, širših posledic vseh udeležencev v železniškem prometu in tudi velike posredne poslovne škode. Pomembno je poudariti, da je temeljni razlog za tovrstne nesreče nepazljivost in v nekaterih primerih celo objestnost udeležencev v cestnem prometu.

Varnost na nivojskih prehodih brez zapornic je mogoče zagotoviti z upoštevanjem cestno prometnih predpisov, ki veljajo na cestnem prehodu čez železniško progo – znak za nevarnost, znaki za približevanje in cestni svetlobni znak. Posledica neupoštevanja cestno prometnih predpisov in znakov so smrtne žrtve in poškodbe. Zakon določa, da ima na križanjih ceste in železnice vlak vedno prednost. Vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu se morajo pred Andrejevim križemin prepričati, ali lahko varno nadaljujejo pot. Poleg tega pa bi se vozniki morali zavedati, da je prečkanje proge lahko še nevarnejše. Avto se namreč lahko pri hitrosti 100 kilometrov na uro ustavi po približno 40 metrih. Pri tem se je treba zavedati tudi dejstva, da je zavorna pot vlaka dolga. V cestnem križišču se lahko izsiljevanje prednosti konča brez hujših posledic, na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pa se vlak, ki trči v vozilo, velikokrat ustavi šele po več sto metrih.

Večina nesreč na prehodih se zgodi na lokalnih cestah, kjer se čez prehode vozijo stanovalci bližnjih naselij. Takšni vozniki so pri vsakodnevnih oziroma rednih prehodih čez progo manj pozorni in zbrani. Zanašajo se na to, da vedo, kdaj pride vlak, ali pa da vedo, v kolikšnem času po spustu zapornice bo pripeljal vlak. Takšno razmišljanje pa je zelo tvegano.

• Vlak ali drugo tirno vozilo, ki se premika po železniških tirih, ima prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa.
• Voznik se mora prehodu približevati previdno in tako, da lahko varno ustavi pred prehodom. Globa za kršitev znaša 80 evrov.

Pred prehodom se mora udeleženec cestnega prometa ustaviti:

• ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oz. da se bodo zapornice ali polzapornice začele spuščati, ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene, ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s predpisanim znakom. Voznik, ki tega ne stori, je kaznovan z globo 250 evrov, drug udeleženec cestnega prometa pa z globo 120 evrov.
• na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje vlak, čeprav udeleženec cestnega prometa na to ni posebej opozorjen.

Nezavarovani nivojski prehodi ceste čez železniško progo so označeni z Andrejevim križem, ki ima enako vlogo kot znak STOP na cesti. Voznik mora pred prehodom ustaviti vozilo in se prepričati, da lahko varno prečka železniško progo. Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, poleg tega se mu izrečejo tudi 3 kazenske točke. Z globo 120 eurov pa se kaznuje za ta prekršek drug udeleženec cestnega prometa.

• Prepovedana je vzratna vožnja. Z globo 160 evrov se kaznuje za prekršek voznik, vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
• Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila, razen enoslednega vozila. Voznik se za prekršek kaznuje z globo 150 evrov.
• Prepovedana je ustavitev in parkiranje, kar velja tudi na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice. Globa znaša 40 evrov.
• Če vozilo obstane na železniški progi, ga mora voznik takoj odstraniti. Če tega ne more storiti, mora nemudoma obvestiti center za obveščanje ali policijo in pravočasno opozoriti voznika tirnega vozila. Če tega ne stori, je oglobljen z 80 evri.
• Če vodi cesta ob železniški progi, je ob srečevanju z vlakom predpisana uporaba zasenčenih žarometov. Globa za vožnjo z žarometi z dolgim snopom svetlobe znaša 120 evrov.